Na začetku 19. stoletja so se otroci v New Yorku zabavali z igro, podobno igri "med dvema ognjema", pri kateri so nekateri tekli od ene točke do druge, medtem pa so jih nasprotniki poskušali zadeti z žogo. Ta igra je navdihnila Alexandra Cartwighta, ki se je leta 1846 bejzbola domislil.

Ta šport se je v ZDA zelo hitri razširil in postal izjemno priljubljen, tako da so poklicni klubi že začeli nastajati leta 1869. Bejzbol je značilno ameriški šport, ki pa se je v tridesetih letih razširil na Kubi. Od leta 1945 je poskušala ameriška okupacijska vojska za bejzbol navdušiti tudi Japonce. Vendar se ta šport zaradi zapletenih pravil in potrebe po igranju na zelo velikih igriščih zelo počasi širi.

Pri bejzbolu se pomerita moštvi s po devetimi igralci v devetih rundah (inningih). Moštvi se pri napadu in obrambi izmenjavata; pri napadu so igralci odbijalci, pri obrambi pa lovilci. Ta šport se igra z žogo in kijem preko baz. Te so razvrščene na poti, ki jih mora preteči vsak igralec, ki odbije žogo.

Kako se igra?

  • Metalec moštva, ki se brani, vrže žogo. Odbijalec moštva, ki napada, jo poskuša s kijem odbiti čim dlje, da bi jo igralec iz nasprotnega moštva lahko dosegel čim pozneje. Za odbijalcem čaka lovilec: njegova naloga je uloviti žogo in jo podati enemu izmed soigralcev, če jo odbijalec zgreši. O zmagi odloča število točk, ki jih igralci dosežejo, ko osvojijo četrto ali domačo bazo. Bejzbolsko igrišče ima obliko četrtinskega izseka kroga s polmerom najmanj 75 m. Razdeljeno je na dve polji. Notranje polje ima obliko kvadrata s stranico, dolgo 27.43 m.Bejzbol
  • Udarjalci pri bejzbolu (batterji) skušajo zadeti žogico tako, da poleti daleč od dosega zunanjih igralcev. Zelo pomembno je, s katerim delom kija odbijalec odbije žogo. Vsak kij ima svojo "sladko točko". Če udarjalec odbije žogico s sladko točko, bo letela dlje kot pri udarcu s katero koli drugo točko na kiju. Ob udarcu kij vibrira. Frekvenca znaša 137 Hz. A na kiju je tudi točka, ki sploh ne vibrira - 69 centimetrov od držala-sladka točka. Če žogico, ki potuje s hitrostjo 40 metrov na sekundo, igralec natančno v sladki točki udari pod kotom 45°, leti 128 metrov daleč. Če jo pri enaki hitrosti, z enakim kijem in pod enakim kotom zadene le 10 centimetrov stran od te točke, žogica leti le 115 metrov.
  • Podajalec iz nasprotnega moštva skuša vreči žogico čim močneje (tudi do 145 kilometrov na uro), da bi odbijalcu skušal preprečiti, da bi odbil žogico. V kakšnem loku bo letela, je odvisno od tega, kako jo metalec drži. Žogica tehta od 142 do 156 gramov in je izdelana iz volnene preje, obdana pa je z govejim usnjem.

Bejzbol v Sloveniji

Ali ga sploh igramo?